V novem animacijskem filmu "Ferdinand", katerega premiera bo potekala 21. decembra, je Yuri Kolokolnikov predstavil svoj glas glavnega značaja. Obrnite se na akter in razpravljali o pomenu risank, težave z glasovnim delovanjem in projekti, na katere je ponosen.
- Kako ste se odzvali na predlog za glasovanje animacijskega filma, ob upoštevanju dejstva, da tega še niste storili?
- V mojem globokem prepričanju je izrazil animirani filmski sanje vsakega igralca ali igralke. To je vrh gore v poklicu, če ga lahko izrazite. Zgornji in v smislu zaupanja ter odgovornosti in kompleksnosti dela. Zato sem seveda, da se to odziva z veliko veseljem in trepivacijo. Zame, ustvarjamo animirani film je nekaj iz vesoljskega prostora. Prvič, tristo ljudi to storijo vsak dan štiri leta. To je najtežji pogled od celotne avdiovizualne vsebine, ki je lahko. Drugič, gledalca, na kateri je cilj animiranega filma, je od nič do starosti. In otroci so najpomembnejši gledalci in najzahtevnejši. Njena na krivulji kobila se ne bo odprla. In zato je animacija vedno čudovit občutek. Kljub temu je bilo dolgočasno otroštvo. V naivnosti, iskrenosti, za nekatere, se zdi, da se preprosto čustva, ki jih ljudje v življenju redko vidijo. In animacija je potopljena na ta svet. Zato jih vedno tako ljubimo.
Yuri Kolokolnikov je predstavil svoj glas glavnem značaju animacijskega filma "Ferdinand"
- Kaj je spomnil na proces zvoka?
- Imel sem srečo, da sem izrazil v Los Angelesu z direktorjem Carlosa Saldanyja, ki je opravil take risanke kot Rio in ledeno dobo. Absolušen je kot otrok. Pozna vsega o likih, so njegovi otroci. Kljub dejstvu, da sem podvajal v rusko, je tako jasno dal navodila v modulaciji glasov, pri ocenjevanju, v reakcijah. Na splošno je bilo veliko zadovoljstvo. In prvič sem ga izrazil v angleščini. Že delal je z dejstvom, da je John Sena zabeležil, saj je bilo za njega pomembno, da sem čutil značaj junaka in nato delal z ruskim jezikom. Zelo zanimiv in podroben proces. In divje kompleksen. Samo fizično. Veliko sem govoril v življenju. Vendar ni ničesar težje, kot da izraža risanka. Obstaja takšna gostota, kaj se dogaja, da nimate časa, niti deleža sekunde, morate dati nenehno čustva v območju od smeha do solz, če ne gremo pogovor. To je animirani film in se razlikuje od filma. Obstajajo znaki, ne mislijo, ne gredo okoli bora z žalostnimi očmi. In če gredo, se vse igrajo.
- Ferdinand malo hippie. Ali zaprete ta pristop do življenja?
- Poglej me. Ali sem lahko nekdo drug? Če sem iskren, Ferdinand, seveda, zelo blizu mene v duhu. Zdi se, da sem tako velika in strašljiva. Pravzaprav bom zjutraj do noči imel Nyukhal cvet. Kaj bi lahko bilo bolje. (Smeh.)
- V Ferdinandu je tema korita dovolj prisotna. Ste obiskali takšne bitke? Kaj misliš o njih?
Nikoli nisem bil na Corrideli. Mislim, da je vsaj pomemben del kulture s svojo veliko zgodovino, vendar je to še vedno nekakšen arhaični poklic.
Glavni lik risanke - bik imenovan Ferdinand. V izvirni različici bika pripoveduje glas Johna Seina. Med glasom, ki deluje v Los Angelesu, Yuri Kolokolnikov, ne le poslušal samo Johnovega glasu, vendar je srečal tudi kolega
- Imate trdne izkušnje s tujimi akterji in precej slavni. Kako se delo z njimi razlikuje od snemanja z ruskimi sodelavci?
- Ne morem reči, da obstaja velika razlika. Mehanizem snemanja je povsod enak, karkoli slave. V bistvu, več zvezde, lažje je bolj zanimivo delati z njim. To je izkušnja, dialog v živo, to je zanimivo delo. Vendar pa so presenečenja. Med snemanjem filma "Killer's Bodyguard" smo vadili z Rean Ravods. Dolga. Teden. Vse je bilo praktično posneto z enim načrtom. In celo skoraj zlomil nos med snemanjem. Prišlo je do fotografa z veliko tiho kamero, ki se med snemanjem odstrani. In on, Scoundrel, odpeljal, ne ve, kaj je naša koreografija boja, da me fotografirajo od zadaj. Igral sem udarec, grem nazaj na vztrajnost, in tam sedi. In iz vseh Duri o njegovi kameri je udaril glavo. Imam kri, vse stvari. Ampak smo potrpežljivi ruski fantje: kaj je zlomljen nos! No, poškodbe. V "igra prestolov", je pritrjen tudi Keith Harington. To je normalno, če se pojavijo preproste poškodbe. To je Jackie Chan, s katerim smo tudi igrali, je popolnoma zlomljena. Torej je bilo dobro, zabavno.
- Ali je mogoče poudariti vloge v vaši filmografiji, na katero ste ponosni na in za katere ste sram?
- Za vse nerodno. (Smeh.) In ponosen sem na vse. Na neki točki razumete - to je na splošno vaše plovilo, in nekaj ne more vedno delati. Da, seveda, obstajajo zgodbe, v katerih niste zelo. Toda ponosen sem na vse projekte. "Povratno poročilo" - Ponosen sem na "Potovanje na Kitajsko" - ponosen sem na, februarja, film "Mayakovsky", kjer sem igral pesnik. Velika zgodovina, kompleksna. Ponosen sem nanj, in nekje sram se za nekaj. Toda to je vse delo. Vesel sem, da imam priložnost delati v tej industriji. V industriji, ki govori.